Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...



BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu

Letno branje celega Svetega pisma

Zbirka:
Zbirke odlomkov: Letno branje celega Svetega pisma (365) * Koledarsko branje celega Svetega pisma (365) * Letno branje Nove zaveze (365) * Naključni evangeljski citat (577) * Branje Psalmov (v dveh mesecih) (60) * Branje Psalmov (v enem mesecu) (30) * Mojih 30 dni s Svetim pismom (30) * E100 (100) * Naključni psalm (157) * Naključna svetopisemska molitev (194)
Želim se naročiti!

115. dan branja:

Evangelij po Luku 11,29-54

Zahteva po znamenju
29 Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja. 30 Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. 31 Kraljica Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte, več kakor Salomon je tukaj. 32 Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se ob Jonovem oznanilu; in glejte, več kakor Jona je tukaj.«
Luč telesa
33 »Nihče ne prižiga svetilke in je ne postavlja na skrit kraj ali pod mernik, ampak na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. 34 Svetilka telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko čisto, je svetlo tudi vse tvoje telo, če pa je pokvarjeno, je tudi tvoje telo temačno. 35 Glej torej, ali ni morda luč, ki je v tebi, tema! 36 Če je namreč vse tvoje telo svetlo in ni noben njegov del temačen, bo svetlo vse, kakor tedaj, ko te svetilka osvetljuje z bleskom.«
Jezus obtožuje farizeje in pismouke
37 Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sedel. 38 Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. 39 Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. 40 Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? 41 Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto. 42 Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. 43 Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! 44 Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«
45 Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« 46 On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! 47 Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! 48 S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. 49 Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, 50 da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: 51 od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. 52 Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« 53 Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, 54 zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.

Jozue 9-10

Izraelci sklenejo zavezo z Gibeónci
9
Brž ko so vse to slišali kralji, ki so bili onkraj Jordana, na pogorju ali na ravnini, in po vsem obrežju Velikega morja tja proti Libanonu – Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci – so se sešli, da bi se enodušno bojevali proti Józuetu in proti Izraelu.
Ko so prebivalci Gibeóna slišali, kaj je Józue storil Jerihi in Aju, so pripravili zvijačo. Šli so, si priskrbeli živeža in vzeli s seboj oguljene vreče za svoje osle ter obrabljene, raztrgane in zakrpane vinske mehove. Zakrpano in obrabljeno obutev so imeli na nogah, na sebi ponošena vrhnja oblačila; ves kruh njihove popotnice pa je bil suh in drobljiv. Šli so k Józuetu v tabor, ki je bil v Gilgálu, in rekli njemu in Izraelcem: »Iz daljne dežele prihajamo, sklenite zdaj z nami zavezo!« Tedaj so Izraelovi možje rekli Hivéjcem: »Kako naj sklenemo zavezo z vami, kaj pa če prebivate sredi med nami?« Ti so Józuetu rekli: »Tvoji hlapci smo.« Józue jim je tedaj rekel: »Kdo ste in od kod prihajate?« Rekli so mu: »Tvoji hlapci prihajajo iz zelo oddaljene dežele v imenu GOSPODA, tvojega Boga. Kajti slišali smo glas o njem; kaj vse je storil Egiptu 10 in kaj vse je storil dvema kraljema Amoréjcev onkraj Jordana: Sihónu, kralju v Hešbónu, in Ogu, kralju v Bašánu, ki je v Aštarótu. 11 Naši starešine in vsi prebivalci v deželi so nam rekli: ›Na pot si vzemite živeža, pojdite jim naproti in jim recite: Vaši hlapci smo; sklenite zdaj z nami zavezo!‹ 12 To je naš kruh. Še toplega smo vzeli s seboj iz svojih domov, na dan, ko smo se napotili k vam; glejte, zdaj je suh in drobljiv. 13 To pa so vinski mehovi, novi so bili, ko smo jih napolnili, in glejte, raztrgani so. In to so naša oblačila in naša obutev; oguljeni so od silno dolge poti.« 14 Možje so tedaj vzeli nekaj od njihove hrane, GOSPODOVIH ust pa niso vprašali. 15 Józue jim je naklonil mir in sklenil zavezo z njimi, da jih bo pustil pri življenju; in knezi občine so jim prisegli.
16 Tri dni po tem, ko so sklenili zavezo z njimi, so Izraelci slišali, da so bili ti njihovi sosedje in da prebivajo sredi med njimi. 17 Izraelovi sinovi so se tedaj napotili in tretji dan prišli v njihova mesta. Njihova mesta pa so bila Gibeón, Kefíra, Beerót in Kirját Jearím. 18 Izraelovi sinovi jih niso pomorili, kajti knezi občine so jim prisegli pri GOSPODU, Izraelovem Bogu. Vsa občina je zaradi tega godrnjala zoper kneze. 19 Vsi knezi so tedaj rekli vsej občini: »Prisegli smo jim pri GOSPODU, Izraelovem Bogu, zato se jih zdaj ne smemo dotakniti. 20 To pa jim storimo: pustili jih bomo pri življenju, da ne pride nad nas jeza zaradi prisege, s katero smo jim prisegli.« 21 Dalje so knezi rekli: »Naj ostanejo pri življenju, sekali nam bodo drva in oskrbovali z vodo vso občino.«
Medtem ko so jim knezi še govorili, 22 jih je Józue sklical, spregovoril ter jim rekel: »Zakaj ste nas preslepili in rekli: ›Od zelo daleč smo‹; v resnici pa prebivate sredi med nami? 23 Bodite zdaj prekleti in nobeden izmed vas naj ne neha biti hlapec, sekalec drv ali oskrbnik vode za hišo mojega Boga.« 24 Odgovorili so Józuetu in rekli: »Da, tvojim hlapcem je bilo sporočeno, kaj je GOSPOD, tvoj Bog, naročil svojemu služabniku Mojzesu; da vam bo dal vso to deželo, in da bo pred vami iztrebil vse njene prebivalce. Zaradi vas smo se zelo zbali za svoje življenje in smo to storili. 25 Zdaj, glej, smo v tvoji roki. Stori z nami, kakor misliš, da bo prav in dobro.« 26 In Józue je storil takole: Osvobodil jih je iz roke Izraelovih sinov, da jih niso pobili. 27 Tisti dan jih je Józue prisilil k obljubi, da bodo sekali drva in oskrbovali z vodo občino in GOSPODOV oltar, vse do tega dne na kraju, ki bi ga izbral.
Zmaga nad amoréjskimi kralji
10
Ko je jeruzalemski kralj Adoní Cedek slišal, da je Józue zavzel Aj in ga pokončal pod zakletvijo – kakor je bil storil Jerihi in njenemu kralju, tako je storil Aju in njegovemu kralju – in da so prebivalci Gibeóna sklenili premirje z Izraelom in so med njimi, se je silno zbal. Gibeón je bilo veliko mesto, kakor eno izmed kraljevskih mest. Bilo je celo večje od Aja in vsi njegovi možje so bili junaki. Jeruzalemski kralj Adoní Cedek je zato poslal sporočilo Hohámu, kralju v Hebrónu, Pirámu, kralju v Jarmútu, Jafíju, kralju v Lahíšu, in Debírju, kralju v Eglónu, in rekel: »Pridite k meni in mi pomagajte, da udarimo na Gibeónce, kajti sklenili so premirje z Józuetom in Izraelovimi sinovi.« Tedaj je petero amoréjskih kraljev – kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebrónu, kralj v Jarmútu, kralj v Lahíšu in kralj v Eglónu – stopilo skupaj in šlo s svojimi četami, da bi se utaborili pri Gibeónu in se vojskovali proti njemu.
Gibeónski možje pa so poslali Józuetu v tabor v Gilgálu sporočilo: »Ne odvrni zdaj svojih rok od svojih hlapcev. Pridi hitro k nam, reši nas in nam pomagaj, kajti amoréjski kralji, ki prebivajo na pogorju, so se sešli zoper nas.« Tedaj so Józue in z njim vsi bojevniki, vsi močni junaki, krenili iz Gilgála. GOSPOD je rekel Józuetu: »Ne boj se jih, kajti v tvojo roko jih bom izročil. Nobeden izmed njih ne bo obstal pred teboj.« Józue je prišel nadnje nepričakovano; odšel je namreč ponoči iz Gilgála. 10 In GOSPOD jih je pognal v beg pred Izraelci ter jih hudo porazil pri Gibeónu. Podil jih je po poti proti Bet Horónu ter jih pobijal do Azéke in Makéde. 11 Ko so bežali pred Izraelom in se spuščali po pobočju Bet Horóna, je GOSPOD vse do Azéke z neba lučal nanje veliko kamenje, tako da so mnogi pomrli. Teh, ki so umrli od kamene toče, je bilo celó več kakor tistih, ki so jih Izraelovi sinovi pobili z mečem.
12 Takrat je Józue govoril pred GOSPODOM, na dan, ko je GOSPOD izročil Amoréjce Izraelovim sinovom, in rekel vpričo Izraela:
»Sonce, ustavi se pri Gibeónu,
in mesec v dolini ajalónski!
13 Ustavilo se je sonce in mesec je nepremično stal,
dokler se ni ljudstvo maščevalo nad svojim sovražnikom.«
Ali ni takole zapisano v Knjigi Pravičnega: »Sonce se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan. 14 Ni bilo takega dne ne prej in ne poslej, da bi GOSPOD poslušal človeški glas. GOSPOD se je namreč bojeval v prid Izraelu?«
15 Józue se je nato vrnil, in z njim ves Izrael, v taborišče, ki je bilo v Gilgálu.
Smrt petih kraljev
16 Tistih pet kraljev pa je zbežalo, in skrili so se v votlino pri Makédi. 17 Józuetu so sporočili in rekli: »Našli so pet kraljev; skriti so v votlini pri Makédi.« 18 Tedaj je Józue rekel: »Zavalite velike kamne k vhodu v votlino in zraven nje postavite može, da jo bodo stražili. 19 Vi pa ne postajajte, ampak zasledujte vaše sovražnike in jih podite. Ne dovolite jim, da bi se vrnili v svoja mesta, kajti GOSPOD, vaš Bog, vam jih je dal v roke.« 20 Ko so Józue in Izraelovi sinovi končali silno velik poboj do zadnjega, in ko so nekateri od preživelih utekli in prišli v utrjena mesta, 21 se je vse ljudstvo v miru vrnilo v tabor k Józuetu, v Makédo. In nihče ni več brusil svojega jezika zoper Izraelove sinove.
22 Nato je Józue rekel: »Odprite vhod v votlino in pripeljite iz votline k meni tistih pet kraljev!« 23 Storili so tako in iz votline pripeljali k njemu tistih pet kraljev: jeruzalemskega kralja, hebrónskega kralja, jarmútskega kralja, lahíškega kralja in eglónskega kralja. 24 Ko so te kralje pripeljali pred Józueta, je Józue sklical vse može Izraela. Rekel je poveljnikom bojevnikov, ki so hodili z njim: »Pristopite in položite vsakemu teh kraljev noge na vrat!« Pristopili so in jim položili svoje noge na njihove vratove. 25 Potem jim je Józue rekel: »Ne bojte se in se ne plašite! Močni in hrabri bodite, kajti tako bo GOSPOD storil vsem vašim sovražnikom, proti katerim se boste vojskovali.« 26 In Józue jih je dal umoriti. Usmrtili so jih, jih obesili na petero dreves in viseli so na drevesih do večera. 27 Ob času pa, ko je sonce zahajalo, je Józue ukazal, naj jih snamejo z dreves in odvržejo v votlino, v katero so se bili skrili. K vhodu v votlino so nato nanosili ogromne kamne, ki so tam prav do tega dne.
Osvajanje južnih mest
28 Józue je tisti dan zavzel Makédo. Z ostrim mečem je udaril njenega kralja in z zakletvijo pokončal vse ljudi, ki so bili v njej. Nikogar ni bilo, ki bi utekel. Tudi z makédskim kraljem je Józue storil tako, kakor s kraljem v Jerihi.
29 Nato so šli Józue in z njim ves Izrael iz Makéde v Libno, da bi se vojskovali proti Libni. 30 Tudi to in njenega kralja je GOSPOD dal Izraelcem v roko. Pokončal jo je z ostrim mečem, vse ljudi, ki so bili v njej. Nihče ni ostal v njej, ki bi utekel. Njenemu kralju pa je storil, kakor je storil kralju v Jerihi.
31 Potem je Józue in z njim ves Izrael šel iz Libne v Lahíš. Utaborili so se ob njem, da bi se vojskovali proti njemu. 32 GOSPOD je dal Lahíš v Izraelove roke in zavzeli so ga drugi dan. Udaril ga je z ostrim mečem – vse ljudi, ki so bili v njem – povsem, kakor je storil z Libno.
33 Tedaj je prišel Horám, kralj v Gezerju, da bi pomagal Lahíšu. Józue pa je udaril njega in njegovo ljudstvo, tako da ni nihče ostal ali mu utekel.
34 Nato je šel Józue in z njim ves Izrael iz Lahíša proti Eglónu. Utaborili so se ob njem, da bi se vojskovali proti njemu. 35 Zavzeli so ga tisti dan, ga udarili z ostrim mečem; vse ljudi, ki so bili v njem, so tisti dan pokončali z zakletvijo – povsem kakor je storil Lahíšu.
36 Nato je šel Józue in ves Izrael z njim iz Eglóna proti Hebrónu, da bi se bojevali proti njemu. 37 Zavzeli so ga in ga udarili z ostrim mečem, njegovega kralja, vsa njegova mesta in vse ljudi, ki so bili v njem; nikogar ni bilo, ki bi utekel. Storil je povsem, kakor je storil Eglónu, ki ga je po zakletvi pokončal z vsemi ljudmi, ki so bili v njem.
38 Nato se je Józue in z njim ves Izrael obrnil proti Debírju, da bi se vojskoval proti njemu. 39 Zavzel ga je, njegovega kralja in njegova mesta pa je udaril z ostrim mečem. Po zakletvi so pokončali vse ljudi, ki so bili v njem. Nihče ni ostal ali utekel. Kakor je storil Hebrónu in kakor je storil Libni in njenemu kralju, tako je storil Debírju ter njegovemu kralju.
40 Tako je Józue udaril vso deželo, pogorje, Negeb, ravnico in pobočja ter vse njihove kralje. Nihče ni ostal ali utekel. Vse živo je pokončal po zakletvi, kakor mu je naročil GOSPOD, Izraelov Bog. 41 Józue jih je potolkel od Kadeš Barnée do Gaze, Gošensko deželo do Gibeóna. 42 Józue je vse te kralje in njihovo deželo zavzel naenkrat, kajti GOSPOD, Izraelov Bog, se je vojskoval za Izraela. 43 Potem so se Józue in z njim ves Izrael vrnili v taborišče v Gilgál.

Job 25

Tretji Bildádov govor: Bildád vztraja do konca
Bog vse vidi in vse vodi
25 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Nato je spregovoril Bildád Suhéjec in rekel:
Vladarstvo in strah sta pri njem,
ki dela mir na svojih višavah.
Mar je mogoče prešteti njegova krdela,
nad kom ne vzhaja njegova luč?
Kako bi mogel človek imeti prav proti Bogu,
kako bi mogel biti čist rojeni iz žene?
Glej, luna ni zmeraj svetla
in zvezde niso čiste v njegovih očeh:
koliko manj človek, ta črv,
sin človekov, ta glista!

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Molitveno branje Svetega pisma v štirih korakih
Lectio
divina
visitor stats