Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...



BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu

Letno branje celega Svetega pisma

Zbirka:
Zbirke odlomkov: Letno branje celega Svetega pisma (365) * Koledarsko branje celega Svetega pisma (365) * Letno branje Nove zaveze (365) * Naključni evangeljski citat (577) * Branje Psalmov (v dveh mesecih) (60) * Branje Psalmov (v enem mesecu) (30) * Mojih 30 dni s Svetim pismom (30) * E100 (100) * Naključni psalm (157) * Naključna svetopisemska molitev (194)
Želim se naročiti!

150. dan branja:

Apostolska dela 8,26-40

Filip in etiopski evnuh
26 Gospodov angel je govoril Filipu z besedami: »Vstani in odpotuj proti jugu, k cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo!« Ta cesta je zapuščena. 27 Filip je vstal in odpotoval. In glej, etiopski evnuh, dvorjan etiopske kraljice kandáke, ki je upravljal vso njeno zakladnico, se je vračal iz Jeruzalema, kamor je šel molit. 28 Sedèl je na vozu in glasno bral preroka Izaija. 29 Duh je rekel Filipu: »Pohíti in pridruži se temu vozu!« 30 Filip je pritekel in slišal evnuha, da bere preroka Izaija. Vprašal ga je: »Ali razumeš, kaj bereš?« 31 Ta je odgovoril: »Kako naj bi razumel, ko me pa nihče ne pouči?« Povabil je Filipa, naj stopi na voz in prisede. 32 Odlomek iz Pisma, ki ga je bral, se je glasil takole:
Kakor jagnje so ga gnali v zakol,
in kakor ovca ne dá glasu pred tistim, ki jo striže,
tako on ni odprl svojih ust.
33 Ker se je ponižal, je bila sodba nad njim razveljavljena.
Kdo bi mogel prešteti njegovo potomstvo?
Zakaj njegovo življenje je vzeto z zemlje ...
34 Evnuh je ogovoril Filipa in rekel: »Prosim te, o kom govori tu prerok? O sebi ali o kom drugem?« 35 Filip je spregovoril; izhajal je iz tega mesta v Pismu, nato pa je besedo navezal na evangelij o Jezusu. 36 Ko sta potovala naprej, sta prišla do neke vode in evnuh je rekel: »Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« 38 Vêlel je ustaviti voz, oba, Filip in evnuh, sta stopila v vodo in Filip ga je krstil. 39 Ko pa sta stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa. Evnuh ga ni več videl; šel je veselo naprej po svoji poti. 40 Filip pa se je znašel v Ašdódu in spotoma je v vsa mesta prinašal veselo oznanilo, dokler ni prišel v Cezarejo.

1. Samuelova knjiga 14

Jonatanovo junaštvo
14 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Nekega dne je Savlov sin Jonatan rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva čez k filistejski posadki, ki je tam čez!« Svojemu očetu pa tega ni povedal. Savel je sedèl na skrajnem robu Gíbee pod granatovcem, ki je pri Migrónu. Ljudstva, ki je bilo z njim, je bilo kakih šeststo mož. Ahíja, sin Ahitúba, Ikabódovega brata, sinú Pinhása, sinú Élija, GOSPODOVEGA duhovnika v Šilu, je nosil efód. Tudi ljudstvo ni vedelo, da je Jonatan odšel.
Med soteskami, čez katere je Jonatan skušal priti do filistejske posadke, je bil skalni zob na eni in skalni zob na drugi strani. Eden se je imenoval Bocéc, drugi se je imenoval Sene. En zob se je vzdigoval na severni strani proti Mihmásu, drugi na južni strani proti Gebi. Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva tja čez k posadki teh neobrezancev! Morda bo GOSPOD delal za naju, kajti za GOSPODA ni ovira, da bi pomagal z mnogo ali z malo.« Njegov oproda mu je rekel: »Stôri vse, k čemur se ti nagiba tvoje srce. Pojdi! Glej, jaz mislim enako kot ti.« Jonatan je rekel: »Glej, greva tja prek k onim možem in se jim pokaževa. Če nama takole rečejo: ›Stojta, dokler ne pridemo k vama,‹ obstaneva na svojem mestu in ne greva k njim. 10 Če pa nama takole rečejo: ›Pridita k nam,‹ pojdeva, kajti GOSPOD nama jih je dal v roke. To nama bodi znamenje.«
11 Tako sta se oba pokazala filistejski posadki. Filistejci so rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, koder so se poskrili!« 12 In možje iz posadke so ogovorili Jonatana in njegovega oproda ter rekli: »Pridita k nam, da vama nekaj naznanimo!« Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi za mano, kajti GOSPOD jih je dal Izraelu v roko.« 13 Jonatan se je vzpenjal po rokah in nogah, njegov oproda pa za njim. Padali so pred Jonatanom in njegov oproda jih je pobijal za njim. 14 To je bil prvi poraz, v katerem sta Jonatan in njegov oproda pobila okoli dvajset mož na približno pol brazde na oralu njive. 15 In zgrozili so se v taboru, na polju in med vsem ljudstvom; celó posadka in uničevalno krdelo sta bila zgrožena. Tudi zemlja je zadrhtela – to je bil strah Božji.
16 Savlovi ogledniki so se razgledovali v Gibeát Benjaminu, in glej, množica je valovila in begala sem ter tja. 17 Savel je rekel ljudstvu, ki je bilo pri njem: »Preglejte, da vidite, kdo je odšel od nas!« Pregledali so, in glej, Jonatana in njegovega oproda ni bilo. 18 Tedaj je Savel rekel Ahíju: »Prinesi Božjo skrinjo!« Božja skrinja je bila namreč tiste dni pri Izraelovih sinovih. 19 Medtem ko je Savel govoril duhovniku, je hrup v filistejskem taboru bolj in bolj naraščal. Savel je rekel duhovniku: »Umakni svojo roko!« 20 In zbrali so se Savel in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, ter prišli na bojišče. In glej, meč enega je bil obrnjen proti drugemu; bila je zelo velika zmeda. 21 Tudi Hebrejci, ki so bili prej s Filistejci in ki so šli z njimi v tabor, so se obrnili, da bi bili tudi oni z Izraelom, ki je bil s Savlom in Jonatanom. 22 Ko pa so vsi Izraelovi možje, ki so se skrivali na Efrájimskem pogorju, slišali, da so Filistejci zbežali, so jim tudi oni sledili v boj. 23 Tako je GOSPOD tisti dan rešil Izraela.
Ljudstvo reši Jonatana
Boj se je razširil čez Bet Aven. 24 Ko so bili ta dan Izraelovi možje v stiski, je Savel zarotil ljudstvo, rekoč: »Preklet bodi mož, ki bi zaužil jed, dokler ne bo večer in se ne maščujem nad svojimi sovražniki!« Tako nobeden ni pokusil jedi. 25 Vse ljudstvo je prišlo v gozd. Na površju zemlje pa je bil med. 26 Ko je ljudstvo prišlo v gozd, glej, se je cedil med, toda nobeden ni primaknil svoje roke k ustom, kajti ljudstvo se je balo zakletve.
27 Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče zarotil ljudstvo. Iztegnil je konec palice, ki jo je imel v roki, ga pomočil v curek medu in ponesel roko k svojim ustom – in oči so se mu zasvetile. 28 Spregovoril pa je nekdo izmed ljudstva in rekel: »Tvoj oče je zaprisegel ljudstvo, rekoč: ›Preklet bodi mož, ki bi danes zaužil jed.‹ A ljudstvo je bilo izčrpano.« 29 Jonatan je rekel: »Moj oče je pahnil deželo v nesrečo. Poglejte vendar, kako so se mi zasvetile oči, ker sem pokusil malo tega medu! 30 Kako bi šele bilo, če bi se ljudje danes najedli od plena svojih sovražnikov, ki so ga našli! Mar ne bi bil zdaj udarec po Filistejcih še večji?«
31 Tako so tisti dan udarjali po Filistejcih od Mihmása do Ajalóna. Ljudstvo pa je bilo zelo izčrpano, 32 zato se je vrglo na plen. Vzeli so drobnice, goveda in telet, jih poklali na tleh in ljudstvo jih je jedlo nad krvjo. 33 Povedali so Savlu: »Glej, ljudstvo greši proti GOSPODU, ker jé nad krvjo.« Rekel je: »Izneverili ste se! Privalite zdaj k meni velik kamen!« 34 Zatem je rekel: »Razkropite se med ljudi in jim recite: ›Vsakdo naj pripelje k meni svojega vola ali svojo ovco! Tukaj ju zakoljite in jejte in ne grešite proti GOSPODU, s tem da bi jedli nad krvjo!‹« Tako so vsi ljudje še ponoči pripeljali vsak svojega vola s seboj in ga tam zaklali. 35 In Savel je sezidal oltar GOSPODU. To je bil prvi oltar, ki ga je sezidal GOSPODU.
36 Savel je rekel: »Pojdimo za Filistejci ponoči in jih oplenimo do jutranjega svita in ne pustimo nobenega od njih!« Rekli so: »Stori vse, kar je dobro v tvojih očeh!« Duhovnik pa je rekel: »Približajmo se tukaj Bogu!« 37 In Savel je vprašal Boga: »Ali naj grem za Filistejci? Jih boš dal Izraelu v roko?« Pa mu tisti dan ni odgovoril. 38 Tedaj je Savel rekel: »Vsi poglavarji ljudstva, pridite sem, poizvedite in poglejte, kakšen greh se je danes zgodil! 39 Zares, kakor živi GOSPOD, Izraelov rešitelj, tudi če je na mojem sinu Jonatanu, zares, umreti mora!« A nihče izmed vsega ljudstva mu ni odgovoril. 40 Rekel je vsemu Izraelu: »Vi bodite ena stran, jaz in moj sin Jonatan pa bova druga stran.« Ljudstvo je reklo Savlu: »Stori, kar je dobro v tvojih očeh!« 41 In Savel je rekel GOSPODU: »Bog Izraelov, pokaži resnico!« In zadeta sta bila Jonatan in Savel, ljudstvo pa je bilo prosto. 42 Savel je rekel: »Žrebajte med menoj in mojim sinom Jonatanom!« In zadet je bil Jonatan.
43 Savel je rekel Jonatanu: »Povej mi, kaj si storil!« Jonatan mu je povedal. Rekel je: »S koncem palice, ki sem jo imel v roki, sem pokusil malo medu. Tukaj sem: naj umrem!« 44 Savel je odgovoril: »Tako naj mi stori GOSPOD in tako doda; zares, Jonatan, umreti moraš!« 45 Ljudstvo pa je reklo Savlu: »Jonatan naj umre, ki je izvršil to veliko rešitev v Izraelu? Bog ne daj! Kakor živi GOSPOD, če pade en sam las njegove glave na zemljo ...! Kajti z Bogom je danes delal!« Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl.
46 Savel je odšel, ne da bi zasledoval Filistejce. Filistejci pa so šli v svoj kraj.
Pogled na Savlovo vladanje
47 Tako je Savel prevzel kraljestvo nad Izraelom. Bojeval se je proti vsem svojim sovražnikom naokrog, proti Moábu, proti Amónovim sinovom, proti Edómu, proti kraljem v Cobi in proti Filistejcem. Proti katerim koli se je obrnil, jim je zadal poraz. 48 Ravnal je hrabro in udaril Amáleka. Tako je rešil Izraela iz roke njegovih plenilcev.
49 Savlovi sinovi so bili: Jonatan, Jišví in Malkišúa. Od njegovih dveh hčera je bilo prvorojeni ime Merába, mlajši pa je bilo ime Mihála. 50 Savlovi ženi je bilo ime Ahinóam, Ahimáacova hči. Njegovemu vojskovodju je bilo ime Abnêr, sin Nera, Savlovega strica. 51 Savlov oče Kiš in Abnêrjev oče Ner sta bila Abiélova sinova.
52 Savel se je vse svoje dni silno bojeval proti Filistejcem. Brž ko je videl kakega močnega moža in kakega sposobnega mladeniča, ga je vzel k sebi.

Psalmi 59

PSALM 59 (58)
Tožba zoper preganjalce
59 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Zborovodju, Ne uničuj. Davidov miktám, ko je Savel poslal može stražit njegovo hišo, da bi ga usmrtili.
Moj Bog, reši me pred mojimi sovražniki,
brani me pred tistimi, ki so se vzdignili zoper mene!
Reši me pred hudodelci,
krvoločnežev me odreši!

Zakaj glej, prežijo na mojo dušo,
mogočniki se shajajo zoper mene,
to ni moje hudodelstvo, ne moj greh, o GOSPOD.
Ne da bi bil kriv, tekajo in se pripravljajo;
zbudi se, pridi mi naproti in glej!
Ti, GOSPOD, Bog nad vojskami, si Izraelov Bog;
prebudi se, da kaznuješ vse narode,
ne izkazuj milosti vsem tem, ki z nezvestobo počenjajo zlo.
Sela.
Zvečer se vračajo,
renčijo kakor psi,
klatijo se okrog po mestu.
Glej, obrekujejo s svojimi usti,
meči so na njihovih ustnicah:
»Kdo neki sliši?«

Toda ti, GOSPOD, se jim smeješ,
vse narode zasmehuješ.
10 Moja moč, tebe se bom držal,
kajti Bog je moja trdnjava.
11 Bog, ki mi izkazuje dobroto, bo prišel predme,
Bog mi bo dal videti moje nasprotnike.

12 Ne pobij jih, sicer se moje ljudstvo preda pozabljanju;
s svojo vojsko jih preganjaj in poderi,
naš ščit, o Gospod!
13 Zaradi greha svojih ust, zavoljo govorjenja ustnic,
naj se ujamejo v svoj napuh,
zaradi preklinjanja in laži, ki jih govorijo.
14 Pokončaj jih v srditosti, pokončaj jih, da jih ne bo več;
naj spoznajo, da Bog vlada nad Jakobom do koncev zemlje.
Sela.

15 Zvečer se vračajo,
renčijo kakor psi,
klatijo se okrog po mestu.
16 Stikajo za živežem;
če se ne nasitijo, zavijajo.

17 Jaz pa bom opeval tvojo moč,
zjutraj bom vriskal zaradi tvoje dobrote,
ker si mi bil trdnjava,
zavetišče na dan, ko mi je bilo tesno.
18 Moja moč, hočem ti prepevati,
kajti Bog je moja trdnjava,
Bog, ki mi izkazuje dobroto.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Molitveno branje Svetega pisma v štirih korakih
Lectio
divina
visitor stats