Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...



BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu

Letno branje celega Svetega pisma

Zbirka:
Zbirke odlomkov: Letno branje celega Svetega pisma (365) * Koledarsko branje celega Svetega pisma (365) * Letno branje Nove zaveze (365) * Naključni evangeljski citat (577) * Branje Psalmov (v dveh mesecih) (60) * Branje Psalmov (v enem mesecu) (30) * Mojih 30 dni s Svetim pismom (30) * E100 (100) * Naključni psalm (157) * Naključna svetopisemska molitev (194)
Želim se naročiti!

210. dan branja:

1. pismo Korinčanom 15,1-34

Kristusovo vstajenje
15 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni. Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. 10 Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj. 11 Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste sprejeli vero.
Vstajenje mrtvih
12 Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? 13 Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. 14 Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. 15 Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni. 16 Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. 17 Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. 18 Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. 19 Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.
20 Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. 21 Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. 22 Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni, 23 vendar vsak po vrsti: najprej kot prvina Kristus, potem pa tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu. 24 Nato bo dovršitev, ko bo kraljevanje izročil Bogu Očetu in uničil vsakršno poglavarstvo ter sleherno oblast in moč. 25 Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove noge. 26 Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt, 27 kajti vse je položil pod njegove noge. Ko pa pravi: »Vse je podvrženo,« je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel. 28 Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.
29 Sicer pa, kaj bodo dosegli tisti, ki se dajejo krstiti za mrtve? Če mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, čemu se še dajejo krstiti zanje? 30 Čemu se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti? 31 Na ponos, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, nad vami, bratje, prisegam, da dan za dnem umiram. 32 Kaj mi koristi, če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi? Če mrtvi ne morejo biti obujeni,
jejmo in pijmo,
saj bomo jutri umrli.
33 Nikar se ne dajte zapeljati.
Slaba družba pokvari dobre nravi.
34 Streznite se k pravičnosti in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. To govorim vam v sramoto.

2. knjiga kraljev 9

Elizejev učenec mazili Jehúja za kralja
9
Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov in mu rekel: »Opaši si ledja, vzemi s seboj to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád. Ko prideš tja, poišči tam Jehúja, Józafatovega sina in Nimšíjevega vnuka! Vstopi, vzemi ga izmed njegovih tovarišev in ga pelji v notranjo sobo! Potem vzemi stekleničko olja, izlij mu ga na glavo in reci: Tako govori GOSPOD: ›Mazilim te za kralja nad Izraelom!‹ Nato odpri vrata in zbeži; ne obotavljaj se!«
Mladenič – mladi prerok – je torej šel v Ramót Gileád. Ko je prišel tja, glej, so bili vojaški poveljniki ravno pri posvetu. Rekel je: »Naročilo imam zate, poveljnik.« Jehú je dejal: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, poveljnik!« Tedaj je vstal in šel v hišo. Oni pa mu je izlil olje na glavo in mu rekel: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Mazilim te za kralja nad GOSPODOVIM ljudstvom Izraelom. Udari hišo Ahába, svojega gospodarja! Tako se bom maščeval nad Jezabelo za kri svojih služabnikov prerokov in za kri vseh GOSPODOVIH služabnikov. Vsa Ahábova hiša bo uničena. Iztrebil bom iz Ahábovega rodu vse moške, nedoletne in polnoletne v Izraelu. Z Ahábovo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája. 10 Jezabelo bodo pojedli psi na jezreélskem polju in nihče je ne bo pokopal.‹« Nato je odprl vrata in zbežal.
11 Ko je Jehú prišel k služabnikom svojega gospodarja, so mu rekli: »Je mir s teboj? Zakaj pa je prišel ta blaznež k tebi?« Rekel jim je: »Saj poznate človeka in njegovo govorjenje.« 12 Pa so rekli: »Laž; povej nam vendar!« Tedaj je rekel: »Tako in tako mi je rekel: Tako govori GOSPOD: ›Mazilim te za kralja Izraelu.‹« 13 Vzeli so vsak svoj plašč in jih položili podenj na stopnišču. Trobili so v rog in vzklikali: »Jehú je kralj!«
Jehújeva zarota
14 Tako se je Jehú, Józafatov sin in Nimšíjev vnuk, zarotil proti Jorámu. Jorám je bil tedaj z vsem Izraelom na straži pri Ramót Gileádu pred arámskim kraljem Hazaélom. 15 Potem se je kralj Jorám vrnil, da bi si v Jezreélu zdravil rane, ki so mu jih zadali Arámci, ko se je bojeval z arámskim kraljem Hazaélom. Jehú pa je rekel: »Če ste za to, naj se nihče ne izmuzne iz mesta, da bi šel sporočat v Jezreél.« 16 Potem je Jehú stopil na bojni voz in se odpeljal v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám in Judov kralj Ahazjá je prišel obiskat Joráma.
17 Čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreélu, je videl, da prihaja Jehújeva četa, in rekel: »Četo vidim!« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika, pošlji jim ga naproti in naj vpraša: ›Je mir z vami?‹« 18 Konjenik mu je jezdil naproti in rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!« Čuvaj je sporočil in rekel: »Odposlanec je prišel do njih, a se ne vrača.« 19 Tedaj je poslal drugega konjenika. Ko je prišel k njim, je rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!« 20 Čuvaj je sporočil in rekel: »Prišel je do njih, a se ne vrača. Ta vožnja pa je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, vozi namreč kakor blazen.«
21 Tedaj je Jorám rekel: »Naprezi!« In napregli so njegov voz. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odrinila vsak na svojem vozu. Peljala sta se Jehúju naproti in ga srečala na zemljišču Jezreélca Nabóta. 22 Ko je Jorám zagledal Jehúja, je rekel: »Je mir s teboj, Jehú?« Pa je rekel: »Kakšen mir, dokler je toliko vlačuganja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva!« 23 Jorám je zaobrnil, da bi zbežal, in rekel Ahazjáju: »Izdaja, Ahazjá!« 24 Toda Jehú je do konca napel lok in ustrelil Joráma v pleča, da mu je šla puščica skozi srce in se je zgrudil na svojem vozu. 25 Potem je rekel svojemu pribočniku Bidkárju: »Vzemi ga in vrzi na zemljišče Jezreélca Nabóta! Spomni se le, kako sva skupaj jezdila za njegovim očetom Ahábom, ko je GOSPOD izrekel proti njemu tole napoved: 26 ›Nabótovo kri in kri njegovih sinov, ki sem jo videl včeraj – govori GOSPOD – ti bom zanesljivo povrnil na tem zemljišču!‹. Vzemi in vrzi ga torej na to zemljišče, po GOSPODOVI besedi!«
Ahazjája ubijejo
27 Ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je pobegnil proti Bet Hagánu. Jehú pa je drvel za njim in rekel: »Tudi njega ustrelite!« Ustrelili so ga na vozu na vzpetini Gur, ki je pri Jibleámu. Ubežal je v Megído in tam umrl. 28 Njegovi služabniki so ga z vozom prepeljali v Jeruzalem in ga pokopali v njegovi grobnici ob njegovih očetih v Davidovem mestu.
29 V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je Ahazjá postal kralj nad Judom.
Jezabelin konec
30 Ko je Jehú prišel v Jezreél in je Jezabela to izvedela, si je naličila oči, nališpala glavo in gledala skoz okno. 31 Ko je vstopil skozi mestna vrata, je rekla: »Je mir s teboj, Zimrí, morilec svojega gospodarja?« 32 Povzdignil je svoj obraz proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« Dva ali trije dvorjani so pogledali proti njemu. 33 Rekel je: »Vrzite jo dol!« In vrgli so jo dol. Njena kri je oškropila zid in konje, ki so jo pomendrali. 34 Potem je šel noter, jedel in pil, nato pa rekel: »Poskrbite za to prekleto in jo pokopljite, saj je kraljeva hči!« 35 Šli so torej, da bi jo pokopali, pa niso našli od nje nič drugega kakor lobanjo, noge in del rok. 36 Ko so se vrnili in mu to sporočili, je rekel: »To je GOSPODOVA beseda, ki jo je govoril po svojem služabniku Tišbéjcu Eliju in rekel: ›Na jezreélskih tleh bodo psi jedli Jezabelino meso. 37 In Jezabelino truplo bo kakor gnoj na jezreélskem polju, tako da ne bodo mogli reči: To je Jezabela!‹«

Jona 4

Jona se jezi
4 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
To se je Jonu zdelo hudo, zelo hudo in se je jezil. Molil je h GOSPODU in rekel: »Oh, GOSPOD, mar ni bil to moj razlog, ko sem bil še v svoji deželi? Zato sem pohitel, da bi zbežal v Taršíš; kajti vedel sem, da si milostljiv in usmiljen Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesaš hudega. Zdaj torej, GOSPOD, vzemi, prosim, moje življenje od mene, ker je bolje zame, da umrem, kakor da živim.« GOSPOD pa mu je rekel: »Je mar prav, da se jeziš?« Jona pa je šel iz mesta in sédel nasproti mestu z vzhodne strani. Tam si je naredil šotor in sedèl pod njim v senci, da bi videl, kaj se bo zgodilo z mestom.
GOSPOD Bog pa je določil kloščevec, ki je zrasel nad Jona, da bi mu bil za senco nad glavo in da bi ga iztrgal iz njegove žalosti. Jona se je kloščevca zelo razveselil. Bog pa je določil črva, ko je naslednjega dne vstala zarja, in ta je pičil kloščevec, da je usahnil. Ko je nato vzšlo sonce, je Bog določil žgoč vzhodni veter in sonce je pikalo Jonovo glavo, da je medlel. Želel je svoji duši smrt in rekel: »Bolje je zame, da umrem, kakor da živim.«
GOSPOD pa je rekel Jonu: »Je mar prav, da se jeziš zaradi kloščevca?« Rekel je: »Prav je, da se jezim do smrti.« 10 GOSPOD pa je rekel: »Ti žaluješ zaradi kloščevca, ki se nisi trudil zanj in ga nisi gojil, v eni noči je nastal in v eni noči je izginil. 11 Jaz pa naj bi ne žaloval zaradi Niniv, velikega mesta, v katerem je več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živine?«

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Molitveno branje Svetega pisma v štirih korakih
Lectio
divina
visitor stats