ŠOFÁRKozlov rog (prim. 2 Mz 19,16), obredno trobilo pri bogoslužju v templju in v shodnicah.
MEZUZÁDb. podboj. Puščica, v kateri je pergamentni zvitek z besedilom 5 Mz 6,4-9 in 5 Mz 11,13-21. V judovski hiši (stanovanju) je pritrjena na desni podboj pri vhodu v prostor. Verni Jud se je pri vstopu dotakne z roko in zraven moli blagoslovno molitev.
MENORAPomanjšan model sedmeroramega svečnika (prim. 2 Mz 25,31-37), kakršen je stal v svetem šotoru in potem v templju; najstarejši judovski narodni simbol.
MOLITVENI JERMENIHebr. tefilím; gr. phylaktéria; prim. Mt 23,5. Dve (zapečateni) usnjeni škatlici, ki ju judovski moški z jermeni pritrjujejo na čelo in na levi nadlaket. To nosijo pri jutranji molitvi ob delavnikih. Vsebujeta štiri na pergament zapisane odlomke iz Postave: 2 Mz 13,1-10.11-16; 5 Mz 6,4-9; 11,13-21. Običaj je nastal iz dobesedne razlage 5 Mz 6,8.
ČAŠA BLAGOSLOVAObredna posoda za blagoslov (hebr. qidúš) pri blagoslovnih molitvah nad vinom ob sobotah in pri prazničnih obedih.
TORAPomanjšan model ohišja, v katerem je spravljen pergamentni zvitek z na roko prepisanim Mojzesovim Peteroknjižjem v hebrejščini. Tak zvitek Judje uporabljajo za branje pri bogoslužju. Hranijo in prenašajo ga s posebnim spoštovanjem. Navit je na palici z ročajema, da ga je mogoče lepo odvijati in zavijati od začetka do konca.
KROŽNIK ZA PASHALNO VEČERJONa njem so označeni oddelki za predpisanih šest različnih jedi pri pashalni (velikonočni) večerji: kos jagnjetine, grenka zelišča, jajce, zelenjava, zelena solata in kis ali slana voda.
TALITMolitveni plašč (včasih bolj podoben šalu) z resicami (čopki) na vseh štirih vogalih (prim. 4 Mz 15,38-41). Moški ga nosijo predvsem pri jutranjem bogoslužju. Zelo pravoverni Judje si ga nadenejo že doma, ko se napotijo v shodnico (sinagogo).
POKRIVALOV zadnjih 2000 letih je pravilo naj ima judovski moški – za ženske to velja že od nekdaj – vsaj pri molitvi in študiju Svetega pisma pokrito glavo. Oblike so različne. Danes je vsaj taka kapica (hebr. kipá) tudi na ulici vedno bolj znamenje pripadnosti judovskemu narodu.
Lepo se vidi razbrazdanost osrednjega hribovitega sveta s prečnimi dolinami in depresija (dolina pod morsko gladino) jordanskega jarka z obema jezeroma: Genezareškim jezerom ali Galilejskim morjem na severu in Mrtvim morjem na jugu.
