|
PSALM 139 (138)
Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom
139
1 Zborovodju. Davidov psalm.
GOSPOD, preizkusil si me in me poznaš.
2 Poznaš moje sedenje in moje vstajanje,
od daleč razumeš moje misli.
3 Opazuješ moje potovanje in moje počivanje,
z vsemi mojimi potmi si seznanjen.
4 Zares, besede še ni na mojem jeziku,
glej, ti, GOSPOD, si jo že spoznal v celoti.
5 Zadaj in spredaj me obdajaš
in name polagaš svojo roko.
6 Prečudovito je zame spoznanje,
previsoko je, ne morem ga doseči.
7 Kam naj grem pred tvojim duhom,
kam naj zbežim pred tvojim obličjem?
8 Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj,
če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.
9 Če bi dvignil peruti jutranje zarje,
če bi prebival na koncu morja,
10 tudi tam bi me vodila tvoja roka,
držala bi me tvoja desnica.
11 Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zgrabila,
noč bo svetloba okrog mene,«
12 tudi tema ne bo pretemna zate,
noč bo svetila kakor dan,
kakor tema, tako svetloba.
13 Zares, ti si ustvaril moje ledvice,
me stkal v materinem telesu.
14 Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen,
čudovita so tvoja dela,
moja duša to dobro pozna.
15 Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
ko sem bil narejen na skrivnem,
stkan v globočinah zemlje.
16 Moj zarodek so videle tvoje oči.
V tvojo knjigo so bili vsi zapisani,
dnevi, ki so bili oblikovani,
ko ni še nobeden od njih obstajal.
17 In zame, kako težke so tvoje misli, o Bog,
kako silna so njihova načela!
18 Če bi jih štel, bi jih bilo več kot peska;
kadar se prebudim, sem še vedno pri tebi.
19 O, da bi pobil krivičnika, o Bog!
Krvoločneži, umaknite se od mene:
20 tisti, ki govorijo o tebi hudobnemu načrtu v prid,
ki se nesmiselno vzdigujejo zoper tebe!
21 GOSPOD, mar tvojih sovražnikov ne sovražim,
se mi ne studijo tisti, ki vstajajo zoper tebe?
22 S popolnim sovraštvom jih sovražim,
postali so moji sovražniki.
23 Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
24 Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po večni poti!
|
