|
Cerkev pooblasti Barnaba in Savla za misijonarsko delo
13
1 V antiohijski Cerkvi so bili preroki in učitelji: Barnaba, Simeon z vzdevkom Niger, Lukij iz Cirene, Manaén, ki je bil v mladosti vrstnik četrtnega oblastnika Heroda, in Savel.
2 Ko so opravljali službo Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh rekel: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!«
3 Nato so med postom in molitvijo položili nanju roke in ju odposlali.
Barnaba in Savel na Cipru
4 Tako sta bila odposlana po Svetem Duhu in prispela sta v Selevkíjo, od tam pa sta odplula na Ciper.
5 Tam sta v Salamini po judovskih shodnicah oznanjala Božjo besedo; in za pomočnika sta imela Janeza.
6 Obhodila sta ves otok do Pafosa. Tam sta naletela na judovskega vražarja in lažnega preroka z imenom Barjezus;
7 ta je spremljal prokonzula Sergija Pavla, ki je bil bister mož. Poklical je Barnaba in Savla k sebi, ker je želel slišati Božjo besedo.
8 Toda Elíma, »Vražar«, to namreč v prevodu pomeni njegovo ime, jima je nasprotoval in skušal prokonzula odvrniti od vere.
9 Savel, ki mu je bilo ime tudi Pavel, pa ga je ostro pogledal in mu poln Svetega Duha rekel:
10 »O ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije, ti sin hudičev, sovražnik vse pravičnosti! Ali ne boš nehal kriviti Gospodovih ravnih poti?
11 Glej, udarila te bo Gospodova roka, oslepel boš in nekaj časa ne boš videl sonca!« In v hipu sta ga zagrnila mrak in tema, tipal je naokrog in iskal, da bi ga kdo peljal za roko.
12 Ko je prokonzul videl, kaj se je zgodilo, je veroval; tako ga je prevzel Gospodov nauk.
Pavel in Barnaba v Pizidiji
13 Pavel je s spremljevalcema odplul iz Pafosa in prispel v Pergo v Pamfiliji. Tu se je Janez ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem.
14 Ona dva pa sta iz Perge potovala naprej in prišla v pizidijsko Antiohijo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla.
15 Ko so prebrali postavo in preroke, so se načelniki shodnice obrnili k njima in rekli: »Brata, če imata kako spodbudno besedo za ljudstvo, povejta!«
16 Tedaj je Pavel vstal, dal znamenje z roko in rekel:
»Možje Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte!
17 Bog tega izraelskega ljudstva je izvolil naše očete in poveličal ljudstvo v egiptovskem izgnanstvu ter ga z dvignjeno roko popeljal iz njega.
18 Kakih štirideset let jih je hranil v puščavi.
19 Pokončal je sedem narodov v kánaanski deželi in jim razdelil njihovo zemljo v dediščino.
20 To je trajalo približno štiristo petdeset let. Nato jim je dal sodnike do preroka Samuela.
21 Tedaj so si zaželeli kralja in Bog jim je dal Savla, Kiševega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za štirideset let.
22 Ko ga je Bog zavrgel, jim je za kralja obudil Davida. O njem je sam potrdil: Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnil vse, kar hočem.
23 Iz njegovega rodu je Bog, kakor je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika Jezusa,
24 ki ga je pred njegovim prihodom Janez s krstom pokore napovedoval vsemu izraelskemu ljudstvu.
25 Ko pa je Janez končaval svoj tek, je govoril: ›Mar mislite, da sem jaz? Jaz nisem. Toda glejte, za mano pride on, in jaz nisem vreden, da bi odvezal sandale z njegovih nog.‹
26 Bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in vi, ki se bojite Boga! Nam je bila poslana beseda tega odrešenja.
27 Prebivalci Jeruzalema in njihovi voditelji ga niso spoznali. S svojo sodbo so izpolnili besede prerokov, ki jih berejo vsako soboto.
28 Čeprav niso našli nobene krivde, da bi zaslužil smrt, so od Pilata zahtevali, naj ga dá usmrtiti.
29 In ko so izpolnili vse, kar je bilo zapisano o njem, so ga sneli z lesa in položili v grob.
30 Toda Bog ga je obudil od mrtvih.
31 Več dni se je prikazoval tistim, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom.
32 In tudi mi vam oznanjamo, da se je izpolnila obljuba, dana očetom.
33 Bog jo je izpolnil nad nami, ki smo njihovi otroci, s tem da je obudil Jezusa, kakor je zapisano v drugem psalmu:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil.
34 Rekel je, da ga je obudil od mrtvih, ker noče, da bi se vrnil v trohnobo. In prav tako je rekel:
Zvestó vam bom izpolnil obljube, dane Davidu.
35 Zato tudi drugje pravi:
Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
36 David je v svojem rodu služil Bogu pri tem načrtu; zaspal je in je bil pokopan k očetom in videl je trohnobo.
37 Ta pa, ki ga je Bog obudil, ni videl trohnobe.
38 Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov.
39 In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi.
40 Glejte torej, da ne pride na vas, kar je napovedano po prerokih:
41 Ozrite se, zaničevalci,
čudíte se in izginite!
Zakaj opravil bom delo v vaših dneh –
če bi vam kdo o tem delu pripovedoval, ne bi verjeli.«
42 Ob odhodu so ju prosili, naj jim prihodnjo soboto spregovorita o pomenu teh besed.
43 Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Ona dva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti.
44 Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo.
45 Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali.
46 Tedaj sta Pavel in Barnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom.
47 Tako nam je namreč naročil Gospod:
Postavil sem te za luč narodom,
da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.«
48 Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero.
49 In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi.
50 Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz svoje dežele.
51 Ona dva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij,
52 učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.
Pavel in Barnaba v Ikóniju
14
1 Podobno se je zgodilo v Ikóniju: šla sta v judovsko shodnico in govorila tako, da je velika množica Judov in Grkov sprejela vero.
2 Tisti Judje pa, ki so vero zavračali, so začeli hujskati in ščuvati pogane proti bratoma.
3 Kljub temu sta tam ostala precéj časa in pogumno pridigala z zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval besedo svoje milosti tako, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.
4 Med mestnim prebivalstvom je nastal razdor: eni so držali z Judi, drugi z apostoloma.
5 Tedaj so se pogani in Judje s svojimi voditelji namenili, da apostola mučijo in kamnajo.
6 Apostola sta to izvedela, zato sta se zatekla v mesta Likaonije – v Listro, Derbo in sosedne kraje –
7 in tam oznanjala evangelij.
Pavel in Barnaba v Listri in Derbi
8 V Listri je živel mož, ki ni imel moči v nogah; bil je že od rojstva hrom in nikoli ni mogel hoditi.
9 Sedèl je in poslušal Pavlove besede. Pavel ga je premeril z očmi, in ko je videl, da ima vero, ki bi ga lahko rešila,
10 mu je zaklical z močnim glasom: »Vstani! Postavi se na noge!« In mož je poskočil in hodil.
11 Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaonskem jeziku govorile: »Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.«
12 In Barnaba so imenovali Zevs, Pavla pa Hermes, ker je prvi spregovoril.
13 Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje.
14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico
15 in zavpila: »Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam evangelij, da bi se obrnili proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.
16 V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota.
17 In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in vam srca napolnjeval z veseljem.«
18 S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.
19 Tedaj pa so prišli Judje iz Antiohije in Ikónija; pridobili so množice ter kamnali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.
20 Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto. Naslednjega dne je z Barnabom odpotoval v Derbo.
Pavel in Barnaba se vrneta v Antiohijo
21 Ko sta v to mesto prinesla evangelij in pridobila veliko učencev, sta se vrnila v Listro, od tam v Ikónij in v Antiohijo.
22 Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri. »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo,« sta učila.
23 V vsaki Cerkvi sta določila starešine in jih z molitvijo in postom priporočala Gospodu, v katerega so verovali.
24 Prepotovala sta Pizidijo in prispela v Pamfilijo.
25 Oznanjala sta besedo v Pergi in se nato spustila v Atálejo.
26 Od tod sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila priporočila Božji milosti za delo, ki sta ga zdaj opravila.
27 Ob svojem prihodu sta zbrala vso Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je Bog storil po njiju in kako je poganom odprl vrata vere.
28 Nato sta precéj časa ostala med učenci.
|
