Letno branje celega Svetega pisma

118. dan branja:

Evangelij po Luku 13,1-17 Spreobrnjenje ali pogubljenje 13 1 Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 2 Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? 3 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4 Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« Prilika o nerodovitni smokvi 6 In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. 7 Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ 8 Ta pa mu je odgovoril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. 9 Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« Jezus v soboto ozdravi sključeno ženo 10 V soboto je učil v neki shodnici. 11 In glej, tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. 12 Ko jo je Jezus videl, jo je poklical k sebi in ji rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni.« 13 Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga. 14 Oglasil pa se je predstojnik shodnice. Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Ob teh dneh torej prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa na sobotni dan.« 15 Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci! Ali ne odveže vsak od vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? 16 Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za – poslušajte – osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan?« 17 Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih reči, ki jih je delal.

Jozue 15-17 Judov delež 15 1 Rodu Judovih sinov po njihovih rodbinah je žreb določil ozemlje proti edómski meji in puščavo Cin proti skrajnemu jugu. 2 Njihova južna meja je potekala od kraja Slanega morja, od rtiča, ki gleda proti Negebu, 3 potem je šla ven južno od vzpona pri Akrabímu, se nadaljevala proti Cinu, se nato vzdignila od Negeba proti Kadeš Barnéi, šla čez Hecrón, se spet vzdignila proti Adárju in se zaobrnila v Karko. 4 Nato je prešla Acmón in prišla ven pri egiptovskem potoku ter se končala pri morju. To je bila zanje južna meja. 5 Meja na vzhodu je bilo Slano morje do ustja Jordana. Meja proti severu pa je šla od morskega jezika pri ustju Jordana. 6 Potem se je meja vzpenjala proti Bet Hogli in šla severno od Bet Arábe. Nato se je meja dvignila do kamna Rubenovega sina Bohana. 7 Od tu se je meja vzpenjala proti Debírju iz ahórske doline in se proti severu obrnila h Gilgálu, nasproti vzpona Adumím, južno od reke. Dalje je šla meja proti vodam En Šemeša in se končala pri En Rogelu. 8 Nato se je vzpenjala po Ge Ben Hinómu na pobočje Jebúsejcev z južne strani, to je Jeruzalema. Dalje se je meja vzdignila do vrha gore, ki je pred Ge Hinómom na zahodu, na koncu doline Rafaín proti severu. 9 Z vrha gore je meja zavila k studencu voda Neftóaha in šla pri mestih gore Efróna. Nato je meja zavila v Baálo, to je Kirját Jearím. 10 Od Baále se je meja obrnila proti zahodu h gori Seír, prišla na pobočje gore Jearím proti severu, to je Kesalóna, se spustila v Bet Šemeš in prišla v Timno. 11 Potem je šla meja na pobočje Ekróna proti severu, nato pa je meja zavila proti Šikarónu, in od tam čez goro Baálo ter prišla v Jabneél in se končala pri morju. 12 Zahodna meja je bila Veliko morje. To je bila meja, meja Judovih sinov naokrog, po njihovih rodbinah. Kaléb zasede svoj delež (Sod 1,11–15) 13 Na GOSPODOVO povelje Józuetu je dal Kalébu, Jefunéjevemu sinu, v delež med Judovimi sinovi mesto Anákovega očeta Arbája, to je Hebrón. 14 Kaléb je od tam pregnal tri Anákove sinove: Šešája, Ahimána in Talmája, Anákove potomce. 15 Od ondod je šel nad prebivalce Debírja; Debír pa se je prej imenoval Kirját Sefer. 16 Kaléb je rekel: »Kdor napade Kirját Sefer in ga zavzame, mu bom dal svojo hčer Ahso za ženo.« 17 Zavzel ga je Otniél, Kenázov sin, Kalébov brat. In dal mu je svojo hčer Ahso za ženo. 18 Ko so jo privedli k njemu, ga je vzpodbujala, naj zahteva od njenega očeta polje. Spustila se je z osla in Kaléb ji je rekel: »Kaj ti je?« 19 Rekla je: »Daj mi blagoslov, kajti v južno deželo si me oddal. Daj mi tudi studence vodá!« Dal ji je tedaj studence na višinah in studence v nižinah. Judova mesta 20 To je dediščina rodu Judovih sinov po njihovih rodbinah. 21 Mesta na koncu ozemlja Judovih sinov proti edómski meji v Negebu pa so bila: Kabceél, Eder, Jagúr, 22 Kina, Dimna, Adáda, 23 Kedeš, Hacór, Jitnán, 24 Zif, Telem, Bealót, 25 Hacór Hadáta, Kerijót Hecrón, to je Hacór; 26 Amám, Šema, Moláda, 27 Hacár Gada, Hešmón, Bet Pelet, 28 Hacár Šuál, Beeršéba, Bizjótja, 29 Baála, Ijím, Ecem, 30 Eltolád, Kesíl, Horma, 31 Ciklág, Madmána, Sansána, 32 Lebaót, Šilhím in En Rimón – skupaj devetindvajset mest z njihovimi vasmi. 33 V Šéfeli: Eštaól, Cora, Ašna, 34 Zanóah, En Ganím, Tapúah, Enájim, 35 Jarmút, Adulám, Sohó, Azéka, 36 Šaarájim, Aditájim, Gedêra in dve ovčji staji – štirinajst mest z njihovimi vasmi; 37 Cenán, Hadáša, Migdál Gad, 38 Dilán, Micpé, Jokteél, 39 Lahíš, Bockát, Eglón, 40 Kabón, Lahmás, Kitlíš, 41 Gederót, Bet Dagón, Naáma in Makéda – šestnajst mest z njihovimi vasmi; 42 Libna, Eter, Ašán, 43 Jiftáh, Ašna, Necíb, 44 Keíla, Ahzíb in Maréša – devet mest z njihovimi vasmi; 45 Ekrón, z njegovimi naselji in vasmi. 46 Od Ekróna proti morju vsa mesta ob Ašdódu z njihovimi vasmi; 47 Ašdód, njegova naselja in njegove vasi; Gaza, njena naselja in njene vasi tja do egiptovske reke in Velikega morja, ki je bilo meja. 48 Na pogorju: Šamír, Jatír, Sohó, 49 Dana, Kirját Sana, to je Debír, 50 Anáb, Eštemóa, Aním, 51 Gošen, Holón in Gilo – enajst mest z njihovimi vasmi; 52 Aráb, Duma, Ešán, 53 Janúm, Bet Tapúah, Aféka, 54 Humta, Kirját Arba, to je Hebrón in Ciór – devet mest z njihovimi vasmi; 55 Maón, Karmel, Zif, Juta, 56 Jezreél, Jokdeám, Zanóah, 57 Kajin, Gíbea, Timna – deset mest z njihovimi vasmi; 58 Halhúl, Bet Cur, Gedór, 59 Maarát, Bet Anót, Eltekón – šest mest z njihovimi vasmi; 60 Kirját Báal, to je Kirját Jearím in Raba – dve mesti z njunimi vasmi. 61 V puščavi: Bet Arába, Midín, Seháha, 62 Nibšán, Ir Melah in En Gedi – šest mest z njihovimi vasmi. 63 Jebúsejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu, pa Judovi sinovi niso mogli pregnati; zato Jebusejci prebivajo z Judovimi sinovi v Jeruzalemu do tega dne. Efrájimov delež 16 1 Potem se je izšel žreb za Jožefova sinova: ta jima je določil ozemlje od Jordana pri Jerihi do jordanskih voda na vzhodu in puščave, ki se vzdiguje od Jerihe na pogorje Betela. 2 Meja je potem šla iz Betela v Luz in se nadaljevala ob meji Arkéjcev v Atarót. 3 Nato se je spustila proti morju k meji Jaflétovcev, do meje Spodnjega Bet Horóna in Gezerja ter se končala pri morju. 4 Tako sta Jožefova sinova Manáse in Efrájim dobila dediščino. 5 Meja Efrájimovih sinov po njihovih rodbinah je bila: meja njihove dediščine na vzhodu je bil Atrót Adár do Bet Horóna zgoraj. 6 Potem je šla meja proti morju v Mihmetát na severu. Nato je meja zavila proti vzhodu v Taanát Šilo ter šla čeznjo od vzhoda proti Janóahu. 7 Iz Janóaha se je spustila v Atarót in Naáro, se dotaknila Jerihe in se končala pri Jordanu. 8 Od Tapúaha je šla meja proti zahodu do reke Kané in se končala pri morju. To je bila dediščina Efrájimovih sinov po njihovih rodbinah. 9 Efrájimovi sinovi so imeli tudi določena mesta sredi dediščine Manásejevih sinov – vsa mesta z njihovimi vasmi. 10 Kánaancev pa, ki so prebivali v Gezerju, niso pregnali; tako Kánaanci prebivajo med Efrájimovci do tega dne in so jim tlačani. Delež druge polovice Manásejevega rodu 17 1 Potem je padel žreb za Manásejev rod, kajti Manáse je bil Jožefov prvorojenec. Manásejev prvorojenec Mahír, ki je bil Gileádov oče in tudi bojevnik, je dobil Gileád in Bašán. 2 Preostali Manásejevi sinovi so tudi dobili delež po njihovih rodbinah, in sicer: sinovi Abiézerja, sinovi Heleka, sinovi Asriéla, sinovi Šehema, sinovi Heferja in sinovi Šemidája. Ti so bili sinovi Manáseja, sinu Jožefa, moški potomci po njihovih rodbinah. 3 Celofhád, sin Heferja, ki je bil sin Gileáda, ta pa sin Mahírja, ki je bil sin Manáseja, pa ni imel sinov, ampak samo hčere; in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. 4 Stopile so pred duhovnika Eleazarja in Nunovega sina Józueta ter kneze in rekle: »GOSPOD je Mojzesu naročil, naj se nam dá dediščina sredi naših bratov.« In dal jim je po GOSPODOVEM naročilu dediščino sredi bratov njihovega očeta. 5 Tako je pripadlo Manáseju deset delov poleg gileádske in bašánske dežele, onkraj Jordana, 6 saj so tudi Manásejeve hčere dobile dediščino skupaj z njegovimi sinovi. Gileádska dežela pa je pripadla preostalim Manásejevim sinovom. 7 Manásejeva meja je bila od Aserja, Mihmetáta, ki je pred Šehemom; nato je šla meja desno do prebivalcev En Tapúaha. 8 Dežela Tapúah je bila Manásejeva, Tapúah sam ob Manásejevi meji pa Efrájimovih sinov. 9 Potem se je meja spustila k reki Kani; južno od reke je imel ta mesta Efrájim sredi Manásejevih mest. Manásejeva meja je potem šla severno od reke in se končala pri morju. 10 Južna stran je bila Efrájimova, severna pa Manásejeva in morje je bilo njegova meja. Ne severu so mejili z Aserjem, na vzhodu pa z Isahárjem. 11 V Isahárju in Aserju so pripadali Manáseju še: Bet Šeán z njegovimi naselji, Jibleám z njegovimi naselji, prebivalci Dora z njegovimi naselji, prebivalci En Dora z njegovimi naselji, prebivalci Taanáha z njegovimi naselji, Megída z njegovimi naselji ter tretjina višinskih krajev. 12 Manásejevi sinovi se niso mogli popolnoma polastiti teh mest in Kánaancem se je posrečilo, da so še prebivali v tej deželi. 13 Ko pa so Izraelovi sinovi postali močni, so Kánaance podvrgli tlaki; vendar jih nikoli niso popolnoma pregnali. 14 Tedaj so Jožefovi sinovi govorili z Józuetom in rekli: »Zakaj si nam dal v dediščino le en žreb in en delež, ko smo pa vendar številno ljudstvo in nas je GOSPOD doslej tako blagoslavljal?« 15 Józue jim je rekel: »Če ste številno ljudstvo in vam je Efrájimovo pogorje pretesno, pojdite v gozdove in si jih izkrčite tam v deželi Perizéjcev in Rafájevcev!« 16 Jožefovi sinovi pa so rekli: »Pogorje samo nam ne zadostuje. Poleg tega pa imajo vsi Kánaanci, ki so naseljeni po dolinski deželi, tisti v Bet Šeánu in tisti v Jezreélski dolini, železne vozove.« 17 Tedaj je rekel Józue Jožefovi hiši, Efrájimu in Manáseju: »Številno ljudstvo ste, veliko moči imate; ne boste dobili samo enega žreba. 18 Vaše bo tudi pogorje. Ker pa je gozdnato, ga izkrčite in vaši bodo dohodki od njega. Tudi Kánaance boste pregnali, čeprav imajo železne vozove, čeprav so močni.«

Job 28 Človek pozna skrivnosti zemlje 28 1 Kajti znana so ležišča srebra in kraji, kjer čistijo zlato. 2 Železo pridobivajo iz zemlje in baker talijo iz kamna. 3 Človek dela konec temi in raziskuje do skrajne meje kamne v temi in smrtni senci. 4 Vsekal je dolino v živo skalo, kamni, pozabljeni pod nogami, so popustili, pred človekom so klonili. 5 Zemlja, iz katere raste kruh, se spodaj spreminja kakor ogenj. 6 Njeni kamni so ležišče safirja, tudi zlati prah je v njem. 7 Orel ne pozna te steze, jastrebovo oko je ni zagledalo. 8 Zveri je niso zasledile, lev ni stopil nanjo. 9 V živo skalo je posegel s svojo roko, gore je prevrnil s temeljev. 10 Vsekal je predore v skale, vsakršne dragocenosti je videlo njegovo oko. 11 Raziskal je globine rek, in kar je bilo skrito, je spravil na svetlo. Modrost pa je zakrita 12 Modrost pa, kje jo je moč najti, kje je doma razumnost? 13 Človek ne ve za njeno nahajališče, ni je najti v deželi živih. 14 Vodovje govori: V meni je ni! Morje pravi: Pri meni je ni! 15 Zlata ni mogoče ponuditi zanjo, ne odtehtati srebra za njeno ceno. 16 Ne da se odtehtati z zlatom iz Ofírja, ne z dragocenim oniksom in s safirjem. 17 Nihče je ne primerja z zlatom in s steklom, ne menja se z nakitom iz čistega zlata. 18 Korald in kristala niti ne omenjajo, cena modrosti presega bisere. 19 Nihče je ne primerja z etiopskim topazom, ne da se odtehtati s čistim zlatom. 20 Od kod torej prihaja modrost, kje je doma razumnost? 21 Zagrnjena je očem vseh živih, tudi pticam pod nebom je prikrita. 22 Kraljestvo mrtvih in smrt pravita: Le govoriti sva slišala o njej! Samo Bog ve zanjo 23 Edino Bog pozna pot do nje, on ve za njen dom. 24 On zre do koncev zemlje, vidi vse, kar je pod nebom. 25 Ko pripravlja utež za veter in z mernikom odmerja vodo, 26 ko pripravlja postavo za dež in pot blisku in gromu, 27 tedaj jo gleda in jo razodeva, jo potrjuje in tudi razkriva. 28 Človeku pa pravi: Glej, strah Gospodov je modrost, ogibati se hudega je razumnost! Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0160s