|
PSALM 109 (108)
Lastna kletev plačilo tožnikov
109
1 Zborovodju. Davidov. Psalm.
O Bog moje hvalnice, ne môlči!
2 Zakaj usta krivičnosti
in usta prevare se odpirajo proti meni,
govorijo mi z lažnivim jezikom.
3 Z besedami sovraštva me obkrožajo,
brez vzroka se bojujejo zoper mene.
4 Za mojo ljubezen me obtožujejo,
jaz pa molim.
5 Vračajo mi slabo za dobro,
sovraštvo za mojo ljubezen.
6 Določi zoper njega krivičnika,
tožnik naj stoji na njegovi desnici.
7 Ko ga bodo sodili, naj se izkaže kot krivičnik,
njegova molitev naj bo v greh.
8 Njegovih dni naj bo malo,
njegovo službo naj prevzame kdo drug.
9 Njegovi otroci naj postanejo sirote,
njegova žena vdova.
10 Njegovi otroci naj popolnoma zaidejo, naj prosjačijo,
naj beračijo zunaj svojih ruševin.
11 Upnik naj zaseže vse, kar je njegovega,
tujci naj plenijo njegov dosežek.
12 Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto,
naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot.
13 Njegovo potomstvo naj bo namenjeno za iztrebljenje,
v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.
14 GOSPODU naj se pokliče v spomin krivda njegovih očetov,
greh njegove matere naj se ne izbriše;
15 vedno naj bodo pred GOSPODOM,
da njihov spomin izbriše z zemlje,
16 ker se ni spomnil, da bi izkazoval dobroto,
preganjal je nesrečnega in ubogega moža,
da bi usmrtil obupanega v srcu.
17 Ljubil je kletev: naj pride nanj.
Ni maral blagoslova: naj bo daleč od njega.
18 Oblačil se je v kletev kakor v svoj plašč,
naj pride v njegovo notranjost kakor voda,
v njegove kosti kakor olje;
19 naj mu bo kakor obleka, s katero se pokriva,
kakor pas, ki se z njim vedno opasuje.
20 To je GOSPODOVO plačilo mojih tožnikov,
tistih, ki hudobno govorijo zoper mene.
21 Ti pa, o GOSPOD, moj Gospod,
delaj v moje dobro zaradi svojega imena;
ker je obilna tvoja dobrota, me reši,
22 zakaj nesrečen in reven sem,
moje srce je prebodeno v moji notranjosti.
23 Odhajam kakor senca, ki se izgublja,
iztresen sem kakor kobilice.
24 Moja kolena klecajo zaradi posta,
brez olja je moje meso shujšalo.
25 Postal sem jim predmet sramotenja,
vidijo me, majejo s svojo glavo.
26 Pomagaj mi, GOSPOD, moj Bog,
odreši me po svoji dobroti.
27 Naj spoznajo, da je to tvoja roka,
ti, GOSPOD, si to storil.
28 Oni preklinjajo, a ti blagoslavljaš;
vstali so, a bodo osramočeni,
tvoj služabnik pa se sme veseliti.
29 Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem,
kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto.
30 Zelo se bom zahvaljeval GOSPODU s svojimi usti,
sredi množice ga bom hvalil,
31 saj stoji na desnici ubogega,
da ga reši pred tistimi, ki sodijo njegovo dušo.
|
