Daruj Trgovina

Verzifikacija

Zakaj se številčenje vrstic med prevodi razlikuje — in kako poskrbimo, da se v vzporednem prikazu vseeno ujemajo.

Kaj je verzifikacija

Verzifikacija je način, kako je svetopisemsko besedilo razdeljeno na poglavja in vrstice (verze). Delitev na poglavja in vrstice ni del izvirnega besedila — poglavja je v 13. stoletju uvedel Stephen Langton, sodobno številčenje vrstic pa v 16. stoletju tiskar Robert Estienne (Stephanus). Ker so se te delitve uveljavljale postopno in po različnih tradicijah, se med njimi razlikujejo.

Posledica: isti stavek ima v dveh prevodih lahko različno številko vrstice — včasih celo različno številko poglavja. To moti predvsem pri vzporednem prikazu (in pri vzporednih stolpcih v iskanju), kjer želimo, da je ista vrstica v vseh stolpcih v isti vrsti.

Standardne sheme verzifikacije

Uveljavljenih shem številčenja je le nekaj in vsak prevod sledi eni od njih. Najpogostejše so:

ShemaTradicijaZnačilnost
orgHebrejska / izvirnaNapisi psalmov so šteti kot vrstica. Ta shema je naše skupno izhodišče: nanjo preslikamo vse druge, da se prevodi v vzporednem prikazu poravnajo. Sledijo ji slovenski prevodi (SSP, EKU …), nemški, francoski, hrvaški idr.
engAngleška (KJV)Napisi psalmov niso šteti; nekaj drugačnih meja poglavij (Joel, Malahija, Jona …). Sledijo ji KJV, CEV, GNT, pa tudi špansko-ameriški (DHH, RVR95) in romunski (RCB).
lxxSeptuagintska (grška)Psalmi so drugače oštevilčeni (glej tabelo spodaj). Pravoslavna in starogrška besedila.
vulVulgatna (latinska)Pri psalmih sledi Septuaginti; v drugih knjigah večinoma hebrejskemu. Vulgata (VUL, VLC).
rsc / rsoRuska sinodalnaPosebnosti pri psalmih in nekaterih knjigah. Ruski sinodalni prevod (RUS).

Glavni viri razlik

1. Napisi psalmov

Mnogi psalmi imajo napis (npr. »Davidov psalm …«). V hebrejski tradiciji (SSP) je ta napis vrstica 1, zato so vse nadaljnje vrstice zamaknjene; v angleški tradiciji (KJV) napis ni oštevilčen. Daljši, dvovrstični napisi (npr. Ps 51, 52, 54, 60) povzročijo zamik za dve vrstici. To je daleč najpogostejši vir razlik — zadeva večino od 150 psalmov.

Ps 18 — SSP + KJV vzporedno
V SSP je »Ljubim te, Gospod, moja moč« vrstica 2, v KJV pa je ista misel (»I will love thee, O LORD«) vrstica 1. Glej tudi Ps 3 in Ps 51 (dvovrstični napis).

2. Septuagintsko / vulgatno preštevilčenje psalmov

V grški Septuaginti in latinski Vulgati je nekaj psalmov združenih ali razdeljenih drugače kot v hebrejskem besedilu, zato je skoraj vsa knjiga psalmov zamaknjena za eno številko. Vulgatni »Ps 50« (znameniti Miserere) je hebrejski »Ps 51«. Celotna preslikava:

Vulgata / SeptuagintaHebrejsko (naše izhodišče)
Ps 1–8Ps 1–8 (enako)
Ps 9Ps 9 + 10 (združena)
Ps 10–112Ps 11–113 (+1)
Ps 113Ps 114 + 115 (združena)
Ps 114–115Ps 116 (razdeljen)
Ps 116–145Ps 117–146 (+1)
Ps 146–147Ps 147 (razdeljen)
Ps 148–150Ps 148–150 (enako)
Ps 23 — SSP + Vulgata Clementina: hebrejski Ps 23 (»Gospod je moj pastir«) je v Vulgati Ps 22.

3. Različno število poglavij

Ponekod tradiciji razdelita besedilo na različno število poglavij:

Malahija 3  ·  Joel 3  ·  Jona 2

4. Posamezni zamiki vrstic

Na desetinah mest se meja med dvema vrsticama (ali poglavjema) razlikuje za eno vrstico, ker hebrejska in angleška delitev konec/začetek postavita drugam. Nekaj primerov:

2 Mz 21,37 = 22,1  ·  4 Mz 17,1 = 16,36  ·  1 Sam 20,42 = 21,1  ·  1 Kr 4,21 = 5,1  ·  2 Sam 18,33 = 19,1  ·  Vp 6,13 = 7,1  ·  Ezk 20,45 = 21,1  ·  Nah 1,15 = 2,1  ·  Zah 1,18 = 2,1  ·  Oz 1,10 = 2,1.

5. Vrstice, ki jih prevod nima

Nekatere vrstice, ki so v starejših prevodih (KJV), v sodobnih kritičnih izdajah (SSP) niso — ne zaradi številčenja, ampak ker jih najstarejši rokopisi nimajo. To ni stvar verzifikacije, a se v vzporednem prikazu kaže podobno (manjkajoča vrstica).

Pogosta mesta: Mt 17,21 · 18,11 · 23,14 · Mr 7,16 · 9,44 · 9,46 · 11,26 · 15,28 · Lk 17,36 · 23,17 · Jn 5,4 · Apd 8,37 · 15,34 · 24,7 · 28,29 · Rim 16,24, ter daljši odlomek Mr 16,9–20 in Jn 7,53–8,11.

Matej 17 — SSP + KJV vzporedno
KJV ima vrstico 21, SSP je nima. Kjer prevod vrstice nima, prikažemo nevsiljiv —.

6. Devterokanonične knjige

Tu so razlike največje. Grški dodatki k Danielu (Azarjajeva molitev v Dan 3, Suzana, Bel in zmaj) in k Esteri so v posameznih izdajah oštevilčeni zelo različno, pogosto s podvrsticami (1a, 1b, 1c …). Tudi Sirah ima v vsaki izdaji nekoliko drugačno številčenje. Te poravnamo, kolikor dopuščajo uradne preslikave.

Včasih cela knjiga v drugem prevodu leži drugje: Jeremijevo pismo je v nekaterih izdajah samostojna knjiga (SSP), v drugih pa 6. poglavje Baruha (Ekumenska izdaja). Tudi take preskoke poravnamo — vključno z uvodnim besedilom in napisom pred prvo vrstico.

Kako to rešujemo

Znane omejitve

Na vseh teh mestih je vsebina vedno prikazana — le poravnava je lahko zamaknjena za eno vrstico. Označevalnik — to naredi razvidno.

Za radovedne: kako smo to gradili

Poravnava je nastajala postopno, na koncu pa stoji na uradnih, javno objavljenih shemah:

Standardne sheme verzifikacije (org, eng, lxx, vul, rsc, rso …) vzdržuje skupnost okrog Paratexta (UBS / SIL) in jih objavlja v formatu .vrs — javno na ubsicap/versification_json in v knjižnici sillsdev/libpalaso.

← Navodila za uporabo