Zakaj se številčenje vrstic med prevodi razlikuje — in kako poskrbimo, da se v vzporednem prikazu vseeno ujemajo.
Verzifikacija je način, kako je svetopisemsko besedilo razdeljeno na poglavja in vrstice (verze). Delitev na poglavja in vrstice ni del izvirnega besedila — poglavja je v 13. stoletju uvedel Stephen Langton, sodobno številčenje vrstic pa v 16. stoletju tiskar Robert Estienne (Stephanus). Ker so se te delitve uveljavljale postopno in po različnih tradicijah, se med njimi razlikujejo.
Posledica: isti stavek ima v dveh prevodih lahko različno številko vrstice — včasih celo različno številko poglavja. To moti predvsem pri vzporednem prikazu (in pri vzporednih stolpcih v iskanju), kjer želimo, da je ista vrstica v vseh stolpcih v isti vrsti.
Uveljavljenih shem številčenja je le nekaj in vsak prevod sledi eni od njih. Najpogostejše so:
| Shema | Tradicija | Značilnost |
|---|---|---|
org | Hebrejska / izvirna | Napisi psalmov so šteti kot vrstica. Ta shema je naše skupno izhodišče: nanjo preslikamo vse druge, da se prevodi v vzporednem prikazu poravnajo. Sledijo ji slovenski prevodi (SSP, EKU …), nemški, francoski, hrvaški idr. |
eng | Angleška (KJV) | Napisi psalmov niso šteti; nekaj drugačnih meja poglavij (Joel, Malahija, Jona …). Sledijo ji KJV, CEV, GNT, pa tudi špansko-ameriški (DHH, RVR95) in romunski (RCB). |
lxx | Septuagintska (grška) | Psalmi so drugače oštevilčeni (glej tabelo spodaj). Pravoslavna in starogrška besedila. |
vul | Vulgatna (latinska) | Pri psalmih sledi Septuaginti; v drugih knjigah večinoma hebrejskemu. Vulgata (VUL, VLC). |
rsc / rso | Ruska sinodalna | Posebnosti pri psalmih in nekaterih knjigah. Ruski sinodalni prevod (RUS). |
Mnogi psalmi imajo napis (npr. »Davidov psalm …«). V hebrejski tradiciji (SSP) je ta napis vrstica 1, zato so vse nadaljnje vrstice zamaknjene; v angleški tradiciji (KJV) napis ni oštevilčen. Daljši, dvovrstični napisi (npr. Ps 51, 52, 54, 60) povzročijo zamik za dve vrstici. To je daleč najpogostejši vir razlik — zadeva večino od 150 psalmov.
V grški Septuaginti in latinski Vulgati je nekaj psalmov združenih ali razdeljenih drugače kot v hebrejskem besedilu, zato je skoraj vsa knjiga psalmov zamaknjena za eno številko. Vulgatni »Ps 50« (znameniti Miserere) je hebrejski »Ps 51«. Celotna preslikava:
| Vulgata / Septuaginta | Hebrejsko (naše izhodišče) |
|---|---|
| Ps 1–8 | Ps 1–8 (enako) |
| Ps 9 | Ps 9 + 10 (združena) |
| Ps 10–112 | Ps 11–113 (+1) |
| Ps 113 | Ps 114 + 115 (združena) |
| Ps 114–115 | Ps 116 (razdeljen) |
| Ps 116–145 | Ps 117–146 (+1) |
| Ps 146–147 | Ps 147 (razdeljen) |
| Ps 148–150 | Ps 148–150 (enako) |
Ponekod tradiciji razdelita besedilo na različno število poglavij:
Na desetinah mest se meja med dvema vrsticama (ali poglavjema) razlikuje za eno vrstico, ker hebrejska in angleška delitev konec/začetek postavita drugam. Nekaj primerov:
2 Mz 21,37 = 22,1 · 4 Mz 17,1 = 16,36 · 1 Sam 20,42 = 21,1 · 1 Kr 4,21 = 5,1 · 2 Sam 18,33 = 19,1 · Vp 6,13 = 7,1 · Ezk 20,45 = 21,1 · Nah 1,15 = 2,1 · Zah 1,18 = 2,1 · Oz 1,10 = 2,1.
Nekatere vrstice, ki so v starejših prevodih (KJV), v sodobnih kritičnih izdajah (SSP) niso — ne zaradi številčenja, ampak ker jih najstarejši rokopisi nimajo. To ni stvar verzifikacije, a se v vzporednem prikazu kaže podobno (manjkajoča vrstica).
Pogosta mesta: Mt 17,21 · 18,11 · 23,14 · Mr 7,16 · 9,44 · 9,46 · 11,26 · 15,28 · Lk 17,36 · 23,17 · Jn 5,4 · Apd 8,37 · 15,34 · 24,7 · 28,29 · Rim 16,24, ter daljši odlomek Mr 16,9–20 in Jn 7,53–8,11.
Tu so razlike največje. Grški dodatki k Danielu (Azarjajeva molitev v Dan 3, Suzana, Bel in zmaj) in k Esteri so v posameznih izdajah oštevilčeni zelo različno, pogosto s podvrsticami (1a, 1b, 1c …). Tudi Sirah ima v vsaki izdaji nekoliko drugačno številčenje. Te poravnamo, kolikor dopuščajo uradne preslikave.
Včasih cela knjiga v drugem prevodu leži drugje: Jeremijevo pismo je v nekaterih izdajah samostojna knjiga (SSP), v drugih pa 6. poglavje Baruha (Ekumenska izdaja). Tudi take preskoke poravnamo — vključno z uvodnim besedilom in napisom pred prvo vrstico.
org) — temu pravimo kanonična referenca (npr. PSA 3,2). Po njej v vzporednem prikazu poravnamo stolpce, zato »Ljubim te« in »I will love« stojita v isti vrsti, čeprav imata vsak svojo številko. versification.vrs), zato kanonično referenco preberemo kar iz nje — iz uradnega vira založnika. eng) — CEV, GNT, špansko-ameriški DHH in RVR95, romunski RCB; tudi grška Nova zaveza Westcott-Hort (GNTWH, GWH), ki sledi angleški/KJV tradiciji štetja; pri francoskem Segondu (SEG) le za preroke, saj so psalmi pri njem že hebrejski.vul) — latinska Vulgata (VUL, VLC) ter stari slovenski katoliški prevodi Japljev (JAP) in Wolfov (WLF), ki sledijo Vulgati.rsc) — ruski sinodalni prevod (RUS), ki psalme šteje po septuaginti.Na vseh teh mestih je vsebina vedno prikazana — le poravnava je lahko zamaknjena za eno vrstico. Označevalnik — to naredi razvidno.
Poravnava je nastajala postopno, na koncu pa stoji na uradnih, javno objavljenih shemah:
versification.vrs) — približno četrtino vseh vrstic. Ostalo so starejši uvozi brez sheme. eng za angleške, špansko-ameriške in romunski prevod (pri francoskem Segondu le za preroke), vul za Vulgato in stara slovenska katoliška prevoda, rsc za ruski sinodalni prevod.
Standardne sheme verzifikacije (org, eng, lxx, vul, rsc, rso …) vzdržuje skupnost okrog Paratexta (UBS / SIL) in jih objavlja v formatu .vrs — javno na ubsicap/versification_json in v knjižnici sillsdev/libpalaso.